Tekom specialistične ambulantne obravnave za motnje dihanja med spanjem se ukvarjamo z bolniki, ki imajo težave z uspavanjem, smrčanjem in zaznanimi pavzami med dihanjem v spanju iz strani spalnega partnerja.
Motnje dihanja v spanju so pogosta skupina kroničnih bolezni, ki prizadene približno 10 % splošne populacije odraslih. Najpogostejša med njimi je obstruktivna spalna apneja, poznana pod kratico OSA. Drugi dve pogosti motnji dihanja med spanjem sta centralna spalna apneja(CSA) in sindrom alveolarne hipoventilacije, med katerimi je najpogostejši sindrom alveolarne hipoventilacije ob debelosti.
Prekinitve dihanja med spanjem nastajajo zaradi zapore v zgornjih dihalnih poteh, ki lahko nastane pod silo teže, na različnih nivojih. Dlje časa ko zapora v zgornjih dihalih traja, manj kisika je telesu na razpolago za vitalne procese, ki se odvijajo tudi ponoči. Telo refleksno odreagira z mehanizmi za pridobivanje kisika in se oseba za kratek čas predrami ter začne hlastati za zrakom, nato pa globoko zajame sapo in ponovno zaspi. Včasih se tudi predrami in ne more nazaj zaspati. Največkrat se osebe ne zavedajo dogodkov med spanjem, zato so priče teh dogodkov bližnji, ki le-te zaznajo in so zaradi dolžine trajanja prekinitev dihanja med spanjem pogosto precej zaskrbljeni.
Simptomi, ki jih bolniki ob motnjah med dihanjem v spanju navajajo so različni in jih delimo na dnevne in nočne. Podnevi se pojavljajo, čezmerna zaspanost in težave pri vzdrževanju zbranosti za vsakdanja opravila, posebej je problematična vožnja avta in upravljanje drugih motornih vozil in strojev, zato imajo prednost pri obravnavi poklicni vozniki. Apneja se pojavlja nekoliko pogosteje tudi v populaciji nosečnic, takrat jo je potrebno čimprej zdraviti. Velikokrat so prisotni še suhost ust v jutranjih urah ter glavoboli. Ponoči pa se bolnik lahko večkrat zbuja in hodi na malo potrebo. Ima porušeno strukturo spanca in težave z uspavanjem.